Stara gospa je sedela v senci košatih kostanjev pred domom Sončni zaton. Skozi listje so trepetavo prenikali sončni žarki in plesali po njenih srebrno sivih laseh, po starinsko krojeni poletni obleki iz svile barve starega zlata in z belim ovratnikom iz drobnih, ročno izvezenih čipk. Tu in tam je kakšen žarek oplazil tudi broško, pripeto pod vratnim izrezom, natanko nad srcem. In tedaj je vsakokrat broška zažarela v zelenih, modrih, rdečih in bisernatih mavričnih odsevih dragih kamnov, ki so v nizih krasili pahljačasto razprt rep in trup žar ptice. Na glavi je ptica imela čop s tremi prameni; v vsakem je bil dragulj drugačne barve. Imela je tudi rdeče očesce in oster kljun. Njeno telo je bilo posuto z drobnimi presojnimi briljanti, nogi, s po tremi kremplji vsaka, pa sta nekako togo zaključevali ovalno broško.