MIHA REMEC

Zapisano v kamen

Vzel sem si nekaj dni popolnega dopusta. Od računalnika, od pisanja Prebliskov na moji spletni strani, od elektronske pošte in brskanja po Facebooku, pa tudi od drugih komunikacijskih sredstev. In nenadoma se mi je utrnila misel, kako nesmiselno je metati svoje osebne misli in občutke v veletok družabnih omrežij kakršen je Facebook.

Vse skupaj je eno samo razdajanje svoje zasebnosti v poplavo besednega in slikovnega kiča, poplavo nesmislov in puhle pogovornosti, ter tekma za všečki in večjim številom prijateljev in ogledovalcev. Vmes pa se vedno bolj meša podtalno prodajno oglaševavstvo in politični agitprop. Tudi čudovite besede in globoko intimne izpovedi se razblinijo in ponikajo v tej godlji, ki je povrhu še grozljivo ranljiva ob kakšni katastrofalni radiaciji ali planetarni energetski nesreči.

Zaradi stanja v slovenskem založništvu zadnje čase razmišljam, da bi svoje romane in druga leposlovna dela »pretočil« v elektronsko obliko. Ampak, se to izplača? Se bodo elektronske knjige ohranile, kot so se risbe pračloveka, pa besede zapisane v kamen, glino in na papirus? Mislim da bo elektronska civilizacija izginila tako rekoč na klik in bo izbrisana za vselej.