MIHA REMEC

Vrbe jočejo

Pomlad prihaja na velika vrata v deželo, vrbe žalujke na ljubljanski Poti spominov ob Malem grabnu, se že solzijo. Iz zbirke svojih najnovejših pesmi »Pogrešanja«, ki čaka v predalu na izid, sem izbrskal pesem:

Vrbovske solze

Zakaj točite solze,
vrbe žalujke
ob brežinah Malega grabna,
ko se pomlad veselo razcveta?

Žalujete za nekdaj bistrim
potokom, ki zdaj plavi
človeške odvržke in izlivke?
Žalujete za tihimi nočmi,
ko sta se z barja oglašala
žabji kreket in čričkov čričanje,
zdaj pa dan in noč pošastno
hrumi mimo avtocesta?

Žalujete morda za vonji
barjanske šote,
glena in močvirskih trav,
ki jih presmrajajo smradovi
z osrednjega mestnega smetišča?
Nemara pa davninski spomin
iz vaših korenin pogreša čase,
ko so se ljudje pogovarjali z drevesi
in jih čutili kot sebi enaka bitja?

Še nekaj ne vem:
čemu so vaše solze sladke,
če kanejo na človeške ustnice?