MIHA REMEC

Vnebohod in vnebovzetje

»Za nami je delaprosti državni praznik Marijinega vnebovzetja, za katerega smo mnogi menili, da ga bo vlada varčevalno ukinila, saj ukinja nekatere druge, za naš narod pomembnejše spominske dneve,« mi piše Tanja D. »Razen tega mi ni jasen pomen tega praznika, kljub visoko donečim razlagam duhovščine. In še nekaj, se ti kaj sanja, kakšna je razlika med vnebohodom in vnebovzetjem?«

V preprosti razlagi vnebohod pomeni, da je po svetopisemskem izročilu Jezus tri dni po smrti na križu odšel v nebo, njegovo mater Marijo pa so ob smrtni uri v nebo vzele neke višje sile. Pomenljivost vnebovzetja spremlja določena misterioznost, tako kot Marijino brezmadežno spočetje, ki pa z umetnim osemenjevanjem postaja znanstveno dejstvo. Nerazumljivo, da Cerkev kot inštitucija to dejstvo obsoja in prepoveduje.

Ima pa položaj zvezd na dan Marijinega vnebovzetja poseben astrološki pomen, ki so ga slavila že pradavna verstva kot dogodek v neskončnem kroženju sonca in letnih časov. Tako ali tako, človeštvo ima svoje praznike, ki ostajajo ali izginevajo in jih neka piškava vlada - enodnevnica ne more ukiniti, dokler živijo v našem spominu in praspominu.