»Kakšno je tvoje mnenje o odločitvi predsednika državnega zbora Gregorja Viranta, da se odreka osebnega varovanja, ki mu pripada?« me vprašuje moj zvesti bralec Igor D. »Spet ena prikrita varianta?«
Imam občutek, da je Virant postal svojevrsten »stavkokaz« med nekaterim slovenskimi državnimi in političnimi voditelji, ki so obsedeni s samopomembnostjo, ogroženostjo in teorijo zarotništva, ter se zato prestižno obdajajo z varnostniki na rovaš vseh Slovencev, ki plačujemo davke. Zanimivo, da je prav državno varovanje voditeljev nekakšen barometer državne demokracije: Skandinavci in vrsta manjših naprednih evropskih držav takega varovanja sploh ne pozna, saj ne vidijo potrebe, da bi bili voditelji bolje varovani, kot so vsi drugi ljudje.
Bojda bo pogumni Virant v svojem mandatu prihranil proračunu več kot šesto tisoč evrov. Seveda, če se mu prej ne bo zgodil kakšen zrežiran incident, ki bo dokazal, da so politiki v Sloveniji ogroženi in jih moramo varovati kot punčico svojega očesa.