MIHA REMEC

Veneto(SLO)vje

V roke mi je prišla knjiga Petra Amaliettija »Ko laž postane resnica« v kateri so objavljeni njegovi pogovori o preteklosti Slovencev s šestnajstimi venetoslovci. Tistim bralcem, ki so jim v šoli priučili uradno zgodovinsko inačico, da so naši predniki prikolovratili z ruskih pripjatskih barij, bo to branje v začetku zvenelo kot znanstvena fantastika …

Zvedeli bodo namreč za znanstveno podprto domnevo, da smo Slovenci prvobitni srednjeevropski prebivalci in da sta si sanskrt in slovenščina najbližja od vseh živih in mrtvih evrazijskih jezikov! Pomeni, da je naš jezik zakoreninjen v samo rojstvo človeške Besede – spregovoritev človeškega bitja! In normalno se porodi vprašanje: zakaj, zaboga, se slovenski zgodovinarji in slovenisti kot hudič križa že stoletja odrekajo venetoslovski razlagi naše prvobitnosti? So v slovenskih možganih genomi Noričanov iz Norika, ki niso nikoli dojeli, da so zgolj oveneli Veneti?

Skratka, pogovori s slovenskimi venetologi so čtivo, ki bi ga moral predihati sleherni Slovenec, saj odkriva zamolčano resnico o njegovem počelu ali, kot rada poudarja Spomenka Hribar – na-rodu. Koristilo bi namreč naši narodni in človeški samozavesti. Veliko bolj kot bolno rdeče – belo kostobolje, ki razjeda našo slogo, moč in sožitje. Spoznanje svojih korenin, bi zavrlo tudi omamo poblagovljenosti, ko se vse skupaj vrtulji okrog materialnih reči, pozabljamo pa na besedje, jezik, knjige – na svojo zarodno kulturo.