MIHA REMEC

Superpadalec Felix Baumgartner

Kar okrog osem milijonov televizijskih gledalcev je spremljalo skok avstrijskega superpadalca Felixa Baumgartnerja z roba vesolja na Zemljo. Mediji so poročali, da je pri padanju prebil zvočni zid in dosegel več enkratnih rekordov. Posebej vneti poročevalci so skok celo primerjali z sestopom človeka na Luno. Kar seveda sploh ni primerljivo.

Grški mit o Ikarju, ki je z voskom zlepljenimi ptičjimi krili poletel v vesolje, kaže na večno človeško hrepenenje po letenju. Daje pa ljudem tudi opomin. Sonce namreč stali vosek, perje odleti, junak pa strmoglavi nazaj na Zemljo. Če bi imel zaščitno obleko superpadalca Felixa in padalo, bi padec preživel.

Takšno zaščitno obleko so imeli tudi astronavti, ki so stopili na Luno in zato ni noben poseben dosežek. Hitrost padanja skozi brezzračen prostor, preboj zvočnega zidu? Astronavti iz Mednarodne vesoljske postaje, ki navidez lebdijo na sprehodu v vesolju, letijo z znatno večjo hitrostjo, kot je padal superpadalec.

Ostaja tveganje in spektakularnost ekstremnega športnega podviga na robu samomorilnosti. Zaradi nenadzorovanega vrtenja, ki so ga na televizijskih zaslonih nekaj časa opazovali gledalci, bi se vse skupaj lahko žalostno končalo. Je to dosežek, ki naj bi mu ploskalo osem milijonov ljudi? Je to bil cilj sponzorjev, ki izdelujejo opremo za potapljače in astronavte?