MIHA REMEC

Smetiščna mafija

Te dni na znameniti ljubljanski tržnici gostuje Sicilija s svojimi specialitetami. Stojnice ob stolnici se kar šibijo pod množino pestrih pridelkov in izdelkov, ki so prava paša za oči. Mnogi radovedneži pa jih tudi kupujejo. To vidiš in pomisliš, da Slovenija še dolgo ne bo spravila skupaj kaj podobnega, saj se po kranjski klobasi in potici naša domišljija neha …

Prevzet s to sicilijansko gostujočo tržnico, ki diha tudi z barvami in vonjavami, se za prvim vogalom srečam s smradom iz prepolnih smetnjakov in smeti, ki se kopičijo naokrog. Ljubljanska Snaga je namreč skrčila pogostnost odvoza smeti in tako se po mestu in stanovanjskih soseskah širijo smetnjaški otoki, v veselje muh, vran in glodavcev. Na misel mi pride, da se gostje iz Sicilije bržkone počutijo domače in jim je geslo Slovenija, moja dežela blizu. Njihova dežela je namreč v pesti smetiščne mafije, ki z občasnimi blokadami odvoza smeti izsiljuje večje dobičke.

Ni rečeno, da tudi pri nas ne prehaja Snaga v roke slovenske smetiščna mafije, saj že grozijo, da bodo smeti odvažali spet pogosteje, če bodo lahko zvišali cene. Za krčenje so izbrali pravšen čas, saj imajo Ljubljančani pomladanska čiščenja, toplo sonce pa pospešuje razkroj smeti in smrad. Tako so spremenili svoj slogan: Snaga do praga v Nesnaga do praga… Imamo županov betonski velestadion v Stožicah, na psu pa je mestna kanalizacija, vodovod in snaga. Sicilija, moja dežela ...