Sodišče v Oslu je soglasno razsodilo: množični norveški morilec Andres B. Breivik, ki je lani v Oslu in na otoku Utoya hladnokrvno ubil sedeminsedemdeset ljudi, je – duševno zdrav. Zato ga je obsodilo na najvišjo možno kazen 21 let zapora z možnostjo podaljšanja. Je ta kazen res pravična, se vprašujejo ljudje po vsem svetu?
Čeprav sem nasprotnik smrtne kazni in vsakršnega kaznovalnega mučenja – od kamenjanja do električnega stola, si na to vprašanje tudi sam ne morem odgovoriti. Breivik je namreč svoj zločin mirno priznal, kot tudi to, da bi svoje dejanje brez pomisleka ponovil. Na razsodbo se ne misli pritožiti, ker ne priznava pristojnosti sodišča. Je pa zadovoljen, da bo kazen prestajal v osami, ker se drugače boji, da bi ga sojetniki umorili. V samici bo imel kot kaže na voljo internet in vso človeka vredno oskrbo na račun države. Koliko milijonov ljudi na tem planetu tega nima! Ampak norveško sodišče je dosledno severnjaško, zakon je zakon in velja tudi za najhujše zločince.
Vseeno pa razmišljam, da bi množične morilce, nevarne za soljudi, morali kaznovati z drugačno osamo: jih preseliti, kadar bo to možno, in kmalu bo, na bivalnik na Luni ali Marsu, kjer bi se dokončno srečali sami s seboj. To pa je lahko huje kot smrtna kazen.