MIHA REMEC

Samopoveličevanja

V blestečem televizijskem nastopu po zadnjih državnozborskih volitvah in ustoličenju za predsednika vlade, čeprav jih je njegova stranka volitve izgubila, se je Janez Janša pohvalil, da je v preteklosti kot predsednik Evropskega sveta nekaj časa zasedal najvišjo funkcijo, kar jih je kdaj opravljal kakšen Slovenec. Nato je izustil, kaj ga je napeljalo, da se je zagrebel za premierski stolček : »Tisto, kar je zame izziv, je situacija, v kateri je država, in pač vem, da sem edini državljan te države, ki ima največ izkušenj in znanja iz tega področja, zato sem se tega lotil …«

Diši kot ponudba za dosmrtni predsedniški mandat in bolestno samopoveličevanje. Zatorej ni pričakovati, da bo politik s fikcijo, da je edini človek, ki lahko reši državo, kdajkoli odstopil z oblasti. Nič drugačna ni fikcija politika in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki državo vseskozi enači s podjetjem Mercator in je prepričan, da jo bo rešil s kapitalističnimi podjetniškimi mahinacijami. Pa naj protikorupcijska komisija reče kar hoče.

Država je trenutno v precepu največje pozicijske in opozicijske stranke, katerih voditelja sta oba okužena z istim virusom samopoveličevanja in ne odstopita. Žal primanjkuje demokratske politične kulture tudi v strankarskih vodstvih in prevladuje balkanska kultura: Naj krade – samo da je naš in da lahko po malem tudi sami krademo … In smo vsi skupaj v zagati, ki ji ni videti konca. Bomo morali na koncu državljani priti na ulice s transparenti: Bruselj, pošlji nam trojko!