MIHA REMEC

Praprot in praporščaki

Okrog kresne noči, ko se začne krajšati svetloba dneva, se dogajajo čudne reči. Po ljudskih izročilih celo človek, v katerega škorenj pade seme praproti, sliši govoriti živali. V teh čudežnih kresnih dneh v Sloveniji praznujemo tudi dan državnosti. In letos smo ga v znamenju spopada praporov in praporščakov.

Začelo se je v Kočevju, na proslavi manevrske skupine narodne zaščite, kjer so razglasili prapor te tajne vojaške enote za edini simbol slovenske osamosvojitve in mu podelili celo certifikat. Nato so vladni prireditelji osrednje proslave dneva državnosti v Ljubljani preprosto prepovedali nastop praporščakov ostalih veteranskih in borčevskih organizacij, ki imajo na praporih rdečo zvezdo. Kar je seveda takoj znova dvignilo srdite stare zamere. Za »vajo« je zbor odpel še Prešernovo Zdravljico v celoti, kar ustava ne določa. Zdraha s simboli je praznovanje spremenila v razkol. Komu je padlo v škorenj praprotno seme in se mu blede?

In kaj naj si o tem mislimo Slovenci, ki smo dejansko, skoraj stoodstotno dali glas za samostojno Slovenijo? Preprosto – na dan tako razklane države skoraj nihče ni razobesil zastave.