MIHA REMEC

Pasja pripeka

Oglaša se mi Marja N. in pritožuje, da v teh neobičajno vročih pasjih dneh komaj še diha. »Na koncu bom res verjela v napovedi o skorajšnjem koncu sveta, saj kaj takega kljub polstoletnemu življenju še nisem doživela,« zaključuje. »In se mi zdi, da se tudi drugim ljudem meša …«

Vročina, kakršna že lep čas dosega dnevno več kot trideset stopinj, v našem podnebnem pasu res ni pogosta. Marja, smo pa v obdobju vročih dni, ki so jih v pratikah zaznamovali že naši davni predniki. Zato so strahovi o koncu sveta odveč. Naš planet je živ organizem in imel je svoje podnebne spremembe, male in velike ledene dobe in otoplitve, že takrat, ko človeštva še ni bilo ali pa je bilo takrat na bolj prijaznem Marsu.

Pasja pripeka se je tokrat ujela s polno luno, kar je neznosno vročino v glavah ljudi še povečalo in nič čudnega ni, da se marsikomu meša, tistim zmešanim (saj vsi vemo komu) pa sploh. In tako so poslanci zadeve v parlamentu pripeljali do vreliščne točke, vsi smo čakali trenutek, ko bo vlada padla, pa so se premislili in mrtvo hladni odšli na nezaslužen dopust. Državo pa pustili na psu!