»Ne bliskaj v svojih prebliskih o kulturi in politiki,« mi priporoča dober znanec. »Nogomet je dandanes obsedel svet in vse se vrti okrog žoge in nogometnih spektaklov, kot je finale evropske lige prvakov, evropskega prvenstva... Koga pa zanima, kaj se drugega dogaja in kaj pesti umetniške dušice? Povej raje kaj o nogometu.«
Že staro rimljansko vladarsko pravilo je bilo, da je treba v hudih časih dati ljudstvu kruha in iger. Tudi danes kapitalski mogočneži dajejo raji nogomet in računalniške igrice, le na kruh pozabljajo. Nogometni gladiatorji in trenerji se prodajajo kot zlato, rastejo velikanski stadioni, nogometni turnir na olimpiadi v Londonu bo varovan bolj kot sestanek osmih najbogatejših vladarjev na svetu, po televiziji spremlja tekme več ljudi, kot je spremljalo človeški pristanek na Luni… Prav čudi me, da slovenska vlada zaradi pomembnosti ne izloči športa iz Turkovega megaministrstva, ustanovi samostojno nogometno ministrstvo, in vanj priključi že obstoječe miniministrstvo za Slovence po svetu …