Sedanja vlada je najprej nameravala varčevalno ukiniti Javno agencijo za knjigo, potem pa popustila. Po upokojitvi direktorja že išče z razpisom njegovega naslednika. Veliko slovenskih avtorjev javne agencije za delitev državnega denarja založniškim projektom dejansko sploh ne bi pogrešalo. Potrebovali bi zlasti zasebne agente za zastopanje pred komercializiranimi založniki. Teh agentov pa pri nas ni, ker jim baje majhen knjižni trg donosnega delovanja ne omogoča. Čemu se je vlada, ki je mimogrede kulturno ministrstvo zmašila v Turkovo multiministrstvo, ohranila agencijo za knjigo?
Iz razpisa v uradnem listu lahko pridemo do sklepa. Kandidat za novega direktorja mora imeti univerzitetno izobrazbo, desetletje delovnih izkušenj, biti mora strokovnjak na področju dela javne agencije za knjigo in imeti najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. Če to ni nekomu pisano na kožo, potem naj me koklja brcne. Za vodstvo javne agencije, ki bo poslej založnikom delila državni, se pravi davkoplačevalski denar, bo torej izbrana oseba, vdana trenutno vladajoči stranki in ki bo kanalizirala podporo stranki naklonjenim porabnikov. Prid knjige in avtorjev pa bo spet ostala zadnja skrb.