MIHA REMEC

Drvarjenje z besedami

Mi prijatelji očitajo, da se kot pisatelj s svojimi Prebliski na FB preveč ukvarjam s politiko, ki je iz dneva v dan bolj nekulturna. Morda imajo prav, čeprav sem prepričan, da se kulturniki moramo spopadati z nekulturo. Seveda, tudi z nekulturo v umetniških logih. Zadnje čase denimo opažam pojav, ko nekateri pesniki in pisci naravnost drvarijo z besedami in jih sekajo kot drva …

Kakor je že običajno, se je ta moda pisanja pritepla iz tujine in sploh ni nič izvirnega. Za primer navajam odlomek iz naključne pesmi: …Opaziš. Vzameš. Znotraj si kot drevo. Razcepljen. Od novih želja. Potem pride. Pričakovanje. Nešteto ur … in tako naprej za celo stran, sekanje besed, sekanje občutij, sekanje in sekanje. Kadar se to drvarjenje pojavi v romanu, stran za stranjo brez odstavkov, ni več bralno. Še zlasti, ko posamezniki misleč, da so enkratni, začno zlagati nasekane besede kakor drva: inpišejokartakobrezrazmikovločilinodstavkov …

Teoretiki pisanja so prepričani, da kratkopisje vdira v leposlovje iz esemesov in spletne pošte. Po mojem pa je izraz nekulture. Beseda je največ kar imamo; je naš jezik, naša misel in torej duša vsakega posameznika. In ne kaže ravnati z njo kot z drvmi.