Zapiski odposlanca Zemlje

To je znanstvenofantastična povest pretežno za mlado populacijo, v kateri je žanrovski prijem osnovni okvir in vodilo za mladostnika pri njegovem vživljanju v svet odraslih, njihovih travm, zmot in zablod pa tudi običajnih vsakodnevnosti.

Iskanje je povezano z odkrivanjem nežnosti in simpatij, ki so sicer za marsikoga, žal, nezemljske, tako neopazne in redko so že, in z ekologijo. S slednjo je že tako kot z dihanjem – ekološke teme so postale vseprisotne, bolezensko opazne in vsakodnevne. Temu gre prav gotovo v prid dejstvo, da se zgodba dogaja sredi Ljubljane, med nami, v izrazito urbanem konglomeratu, kar omogoča ilustrativnejši odnos do okolja in njegovo nazornejšo problematizacijo.

Na koncu se sicer izkaže, da je bilo čakanje zaman: "zuzembijev" ni oz. jih tokrat ni bilo, pa nič ne de, saj se tudi dejansko ne ve, kako in kaj je s tem.

Stil pripovedi človeka mikavno vrne v čas osnovnošolskih sanjarjenj ob prvem srečanju z astronomijo in vesoljstvom ter mu hkrati mestoma vzbudi skrivne, že pozabljene občutke otožnosti in hrepenenja po pobeglem, zasanjanem času. Le-ta je v povesti, kjer skorajda ni siceršnjega avtorjevega novoreka, saj ga situacija ne narekuje, dočaran tudi s šifriranimi zapisi, s pomočjo katerih mladostnik dorašča in se osmišlja.

Janez Majnič (Uvodni esej v Astralnih svetilnikih, 1993)