Veliki voz

Veliki voz je roman o otroštvu, odraščanju in deklištvu Irene Rožič, najmlajše hčere odvetnika Rožiča s Ptuja. Zgodba se začne, ko se deklica zave sama sebe, konča pa, ko je že zrelo dekle. V predvojnem času je predvsem opazovalka zapletov med odraslimi, sporov med materjo in očetom zaradi tete; živo sta opisana Ptuj in Haloze, kjer ima boter veleposestnik mlin, žago in vinograde. V ta družinski svet vedno bolj vdirajo usodni dogodki iz sveta; po prihodu nemških okupatorjev mora vsa družina v Srbijo, v izgnanstvo.

Srednji del romana je v celoti posvečen vojnim letom v Šumandiji, Irena odrašča, njenemu opazovanju se vedno bolj pridružuje doživljanje: razvija se v dekle, toda še preden doživi omamni čar ljubezni, jo doleti tragično nasilen dogodek z ruskim tankistom. To zapusti brazgotino na njeni duševnosti, tej se po vrnitvi na Ptuj (tretji del romana) pridružijo stiske zaradi socialnega izvora in to usodno vpliva na njeno razmerje do človeka, do katerega čuti ljubezen za vse življenje.

Roman Veliki voz je napisan dobro, vešče, pregledno. Avtorjev psihološki realizem in zanesljiv posluh za stvarnost dogodkov, po katerih se Irena vključuje v življenje, dajeta romanu težo, ki ni samo v zanimivi pripovedi, ampak tudi v zgodovinsko doživljajski pristnosti. Nazorno se vidi, kako zgodovina usodno posega v življenje posameznikov, barvito je popisana meščanska družina v času blaginje in potem gmotnih stisk v izgnanstvu, zanesljivo je podana atmosfera po vojni, konspirativnost, nasilnost pri razmejevanju družbenih plasti. Romanu se koristno pozna, da je obširen osnutek zanj nastal pred kakšnimi tridesetimi leti: podrobnosti v tako rekoč dokumentarno realistični pripovedi o predvojnem, vojnem in prvem povojnem času so namreč njegova posebna, dodatna oblika.