Strune / Strings
PESMI, Amalietti&Amalietti, d. n. o., 2014
Strune so svojevrsten projekt, v katerem sta sodelovala Miha in njegova snaha Jakqui, vsak s svojimi petimi pesmimi. Vse pesmi sta pisala v svojem jeziku, za uskladitev prevoda med avtorjema pa je umetelno poskrbel Mihov sin Andrej. Knjižica, ki je bila prvotno mišljena zgolj kot preprosta zbirka pesmi dveh poetov, ki bi jo kot darilo ob koncu leta, družina Remec podarjala svojim sorodnikom, prijateljem, znancem, je na koncu izšla kot knjižica, z vsemi sestavinami, ki se podajo pravi pesniški zbirki.
V zadnjem obdobju se Miha vedno bolj zateka v pesniške vode in morda na prvi pogled celo odmika od teme, ki mu je, sodeč po njegovih delih, pisana na kožo - znanstvene fantastike. A odprto oko bralca njegovih pesmi lahko tudi v njih opazi najmanj fantastiko. Del njegovega pesniškega sveta so škratje, vse skupaj pa povezuje pesnikov neverjetno čustven odnos do oseb, stvari in narave. In prav v tej prvini, naravi, sta se v strunah ujela z Jakqui. Še posebej to velja, če beremo pesmi v angleškem jeziku skupaj in v slovenskem skupaj. Prevod je zategadelj pravo mojstrstvo, zato bi bilo krivično trditi, da je v zbirki zgolj deset pesmi.
Je pa morda, žal, izid pesniške zbirke postavljen v nepravi čas, saj iz pesmi obeh avtorjev seva žalost in bolečina, sicer kruta realnost današnjega vsakdana, v katerem se soočamo z lastno minljivostjo ter uničevanjem modrega planeta.