Mana - Časovni zapiski časnikarja Jurija Jereba
ROMAN, Pomurska založba, Murska Sobota; Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1985
Zagrenjen novinar, veteran v večji časopisni hiši dobi poniževalno nalogo, da napiše lahkotno poletno reportažo o nezemljskih bitjih, ki so jih videvali ludje v okolici Kamnika. V nevihtni noči sreča Mano in začno se dogajati čudne reči.
Delo za katerega se zdi, da je gotovo osrednje in najbolj zgoščeno, prepletano in večpomensko ter večsporočilno v Remčevem opusu, ima posebno značilnost: povsem očitno se dogaja tu, med nami, danes in v krajih, ki jih poznamo. V bistvu na zelo izviren način obravnava variacijo prvega stika v paralelnem svetu, čas ("časovanje") pa mu je za to osnoven medij oz. stična točka med vzporedji in sobivanji.
Osnovna tema je zastavljena skozi filozofijo prostora in predvsem časa, skozi tematiziranje dotika, besede in pogleda v funkciji prvega stika ter skozi novorek in njegove odtenke, ki so tudi pomotujoči, napačni in tragični. V ubeseditvi se ves čas prepletata dve komponenti: znanstvenofantastična z zgoščeno, humano in široko sporočilnostjo, skoraj že s pozivom po strpnosti do drugačnosti, celo ne-normalnosti, in realistična z nazornim pričevanjem in prepoznavno odslikavo razmer ter odnosov v slovenskem novinarstvu.
V odnosu in komunikaciji med izkušenim novinarjem (časnikarjem), ki naj bi v času kislih kumaric napisal zabavno poletno reportažo o nezemeljskih bitjih ("postavice"), in nezemeljsko protagonistko iz tujega, vzporednega vesolja, ki je humanejše od našega, se nam razkrijejo nove in neznane razsežnosti človekovega in siceršnjega bivanja, njihovi mogoči in nemožni preseki ter odpro prepadi, ki obstajajo med kozmičnimi raznovrstji.
Dnevniško napisan roman, ki se dogaja neznosno vročega julija in avgusta, se na koncu znajde zapečaten na sodnomedicinskem inštitutu, nedostopen javnosti, ter se tako kljub svojemu osnovnemu sporočilu izteče v nerazumevanje drugačnosti.
Janez Majnič (Uvodni esej v Astralnih svetilnikih, 1993)